Po stanovanjskem zakonu morajo imeti stavbe, ki imajo več kot 8 posameznih delov in hkrati več kot dva lastnika svojega upravnika, ki je zadolžen za upravljanje stavb. V primeru enolastniških stavb to običajno počnejo lastniki sami, kar pa v primeru večlastniških stavb zagotovo ni možno. Problem se pojavi že ob vzdrževanju skupnih prostorov in delov stavb ter skupnega zemljišča. Le te je potrebno ustrezno ohranjati in skrbeti za njihovo trenutno stanje, kar pa ni enostavno. Ker gre običajno za večje površine, so tudi stroški vzdrževanja lahko visoki.
Upravljanje stavb vključuje torej vse storitve in ravnanja, ki na eni strani preprečujejo, da bi stavba propadala, na drugi strani pa zagotavlja prijetno bivanje vsem uporabnikom. S tem so povezani tudi stroški vzdrževanja oziroma obratovanja. Da je poslopje čisto, je potrebno najeti čistilni servis. Da je trava v okolici stavbe lično pokošena, je potrebno najeti ponudnika, ki se ukvarja z urejanjem okolice. Skoraj vsaka večstanovanjska stavba ima tudi že hišnika, ki skrbi za nujna popravila in vzdrževalna dela. Vse to pa pomeni za etažne lastnike dodatni strošek pri ostalih mesečnih položnicah.
Za vse etažne lastnike je zagotovo v interesu, da so mesečni stroški, ki so namenjeni za upravljanje stavb, čim manjši. Seveda za kvalitetno opravljeno delo. Stroški, ki jih za upravljanje stavb zaračuna upravnik, se za marsikoga zdijo previsoki. Zato je pomembno, da etažni solatniki aktivno sodelujejo pri izbiri ponudnikov oziroma izvajalcev. Tako lahko skupaj preverijo vsebino pogodbe in cene, ter poiščejo najustreznejše izvajalce oziroma dobavitelje. Na takšen način bodo zagotovo našli za njih najboljšo rešitev.
Upravljanje stavb je izjemno pomembno tako za etažne lastnike, kot tudi za upravnika samega. Ker stroške upravljanja stavbe krijejo vsi lastniki, je v interesu vseh, da so le ti čim nižji. Naloga upravnika pa je, da nudi cenovno konkurenčno upravljanje stavbe, ki je hkrati tudi kakovostno.